Načelo ergonomije v delovnem okolju je prilagajanje delovnega okolja človeku.
Večino ergonomskih ukrepov ne zahteva velikih vlaganj, kljub temu pa lahko prinašajo številne koristi.
Na ergonomske ukrepe v delovnem okolju najpogosteje pomislimo ob povečanju težav zaradi kostno mišičnih bolezni, ki jih navadno povzročajo delo s ponavljajočimi se gibi, težko fizično delo ali delo v prisilnih telesnih držah.
Pri urejanju delovnih mest nam lahko pomagajo ergonomska načela.
Zagotovo bi se strinjali z dejstvom, da je bivanje v lepem, urejenem in zdravem okolju želja vseh ljudi. Večina se teh načel drži, kadar ureja domače okolje. V prostorih, v katerih preživljamo svoj prosti čas, poskrbimo za primerno svetlobo in jih opremimo z udobnim ter lepim pohištvom, narejenim iz zdravju prijaznih materialov. Zanimivo pa je, kako pogosto pozabimo na to, kadar urejamo svoj poslovni prostor. Namesto, da bi prilagodili prostor sebi, se mi sami prilagodimo prostoru. Pa temu ne bi smelo biti tako, saj ima oblika prostora lahko dolgoročne učinke, pozitivne ali negativne. Zavedajmo se, da v delovnem okolju preživimo tudi po 8 ur dnevno ali še več.
Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku. Ta zajema pravilno oblikovano delovno mizo, ergonomsko zasnovane delovne stole, primerno izbiro barv, materialov ter prilagajanje osvetlitve. Večji pomen daje pravilnemu opremljanju okolja ter skladnosti med pohištvom kot samemu zapolnjevanju prostora. V pravilno urejenem delovnem prostoru je naše delo kvalitetnejše, počutje pa bistveno boljše. Primerno oblikovano pohištvo preprečuje poškodbe, zaradi katerih bi lahko imel uporabnik trajne posledice.
Pri sedečem delu se upočasni metabolizem, upočasni se prebava, pojavljajo se bolečine v vratu in hrbtenici. Ob nepravilnem sedenju nam celo drevenijo roke ali noge.
Rešitev je višinsko nastavljiva miza, ki omogoča uporabniku sedeče in stoječe delo hkrati. Višinsko nastavljiva miza se regulira z lično električno tipkovnico in je preprosta za uporabo.
Pomemben ergonomski pripomoček je tudi polička za ekran, ki stoji na pisalni mizi. Ni namreč vseeno, v kakšni višini je ekran, ko gledamo v njega. Že zgrešen centimeter lahko povzroči bolečine v vratu in posledično glavobol. To velja tudi za vse višinsko nastavljive mize.
Pisarniški stol je pomemben del opreme vsake pisarne. Predvsem delovni stol, na katerem sedimo po več ur na dan, mora biti ergonomsko pravilno oblikovan, izdelan iz zdravju neškodljivih materialov, stabilen, udoben, primeren svoji namembnosti in tudi prijeten na pogled.
Dolgotrajno sedenje na nepravilno oblikovanem pisarniškem stolu je lahko vzrok za številne zdravstvene težave. Ne povzroča le okvar hrbtenice, ampak tudi bolečine v ramenih, kolenih, gležnjih, vratu in nadležne glavobole. Zaradi slabe drže pri sedenju se pojavljajo motnje krvnega obtoka in dihanja, trpijo pa tudi notranji organi, zlasti želodec, jetra in srce. Žal se tega zavemo šele takrat, ko je prepozno. Za pravilno in udobno delo z računalnikom, si je potrebno izbrati primeren stol in znati tudi sedeti na njem.
Ergonomsko pravilno oblikovan pisarniški stol se prilagaja telesu in njegovim gibom tako, da je medenica pravilno podprta, drža hrbtenice pa sproščena in naravna. Oblazinjeni del (sedež in hrbtni naslon) je iz naravnih materialov, ki omogočajo kroženje zraka in odvajanje toplote.
| Pravilna drža telesa pri delu z računalnikom. |
- glava rahlo nagnjena naprej;
- oddaljenost zaslona od oči delavca ne sme biti manjša od 50 cm, vendar ne tolikšna, da bi delavcu povzročala težave pri branju;
- zaslon mora zagotavljati možnost prilagoditve višine glede na višino delavčevih oči tako, da je zgornja vrstica na zaslonu približno 5cm pod višino oči.
Vir: https://www.pozanimaj.se/podjetja/nobis-pohistvo.html